od ribnika do močvirja
Le če bomo razumeli, nam bo mar.
Le če nam bo mar, bomo ukrepali.
Le če bomo ukrepali, bomo preživeli. (Jane Goodall)
OD RIBNIKA DO MOČVIRJA
Na poti od Pleteršnikove domačije ste lahko uživali v zakladih okoliške narave, medtem ko vas je pišeški vitez počasi vodil do še ene točke na naši poti. Tukaj se boste lahko prepričali, da se narava ves čas spreminja. Na spreminjanje vplivajo različni naravni pojavi: veter, voda, potresi, itn. S svojimi posegi jo spreminja tudi človek.
Na prostoru, kjer se nahajate, je nekoč stal grajski ribnik. Veliko srednjeveških gradov si je uredilo grajske ribnike v svoji neposredni bližini zaradi pitne vode in popestritve prehrane. V ribnikih so gojili rake, ki jih je bilo v naših vodah vse do račje kuge ob koncu 19. stol. v obilici, od rib pa postrvi, lipane in some, menke, ščuke in krape, pa tudi jegulje in piškurje.
Na mestu opuščenega ribnika je narava ubrala svojo pot in počasi pričela za rastlinski in živalski svet ustvarjati dragoceno nadomestno življenjsko okolje – močvirje.
Tu najdemo različne vodne in obvodne rastline, kot so lokvanj, rogoz, trstičevje, vrbe in jelše.
Od pomladi do jeseni, v družbi močvirskih in vodnih rastlin, opazimo rjave žabe, belouške, z letalskimi vragolijami pa navdušujejo kačji pastirji. Odrasli kačji pastirji sodijo med največje danes živeče žuželke in gotovo tudi med najbolj izjemne. Njihovih letalnih sposobnosti ne dosega nobena druga žival na Zemlji. So žuželke z nepopolno preobrazbo, kar pomeni, da se odrasla žival izleže neposredno iz ličinke, brez stadija bube. Razmnoževanje kačjih pastirjev je zelo posebno. Zanje sta značilni posredna osemenitev in odložena oploditev. Ličinke živijo pod vodo in so požrešne plenilke manjših vodnih živali.
Nekaj korakov višje vas pozdravlja grajski potok, ki odnaša kamenje, pesek, zemljo in veje proti dolini. Na potovanju se organski drobir razgrajuje in postaja hrana prebivalcem potoka. Oblika struge je po vsakem močnem nalivu drugačna, zato vedno znova vabi na ogled.
Ilustracija kačjega pastirja
Ali Veš?
- Najboljša tehnološka kopija kačjega pastirja, ki ni le prototip, je helikopter.
- Kačji pastirji so dobili slovensko ime po tem, da jih pogosto najdemo v bližini vode, kjer se zadržujejo tudi kače.
- Rogoz uporabljajo v kulinariki. Uporabni so podzemni deli, bele baze listov in listna sredica, pa tudi socvetja in semena. Ženska socvetja so uporabna pred zrelostjo, tega skuhajo na sopari ali popečejo kot koruzo.
- Žabe imenujemo tudi bioindikatorji. Zaradi tanke kože so izjemno občutljive na spremembe, zato na kakršno koli onesnaževanje hitro reagirajo. Žabja družina v ribniku torej pomeni zdravo in neonesnaženo okolje.
Belouška
Mlada rjava žaba
IZZIv!
Tokrat vas pišeški vitez pospremi skozi gozdni rob, ki blaži hrup in nudi zaščito rastlinam ter živalim znotraj gozda, vse do svojega doma. Ob tej poti poiščite naravne materiale in iz njih ustvarite svoj inukšuk, svojevrstna obpotna znamenja, ki v inuitskem jeziku pomeni: bil sem tukaj. Seveda pa pri tem ne pozabite, kaj veleva gozdni bonton.
Inukšuk